× Aktualno Društva Podjetja Foto galerija Kontakti
☰Menu

Ali ste vedeli - Kovtrov mlin

Domače ime Kovtrov mlin je nastalo v 19. stoletju, ker so imeli v spodnjem delu mlina montirane valje, ki so mehčali platnene izdelke za izdelovanje odej – kovtrov

Objavljeno: 23.3.2014 11:41:53 | Tiskaj | Pošlji
Domače ime Kovtrov mlin je nastalo v 19. stoletju, ker so imeli v spodnjem delu mlina montirane valje, ki so mehčali platnene izdelke za izdelovanje odej – kovtrov.

Mlin je postavljen v Smrečju št. 3 /stara št. 22/. Prvi znani lastnik je bil Štefan Železnik, Celarski 1790-1869. Kovačijo je dobil sin Matija Železnik 1814-1888, ki je bil tudi kamnosek in zidar. Njegov sin Anton 1851-1931 je bil mlinar, žagar in sodar. Tradicijo obrti je poleg kmetovanja in orglanja nadaljeval tudi njegov sin Anton 1893-1976. Zdajšnji lastnik Vinko Železnik rojen 1937 pa je obnovil mlinsko vodno kolo in del notranjega mehanizma mlina, ki ima izdolbeno letnico 1822.

 Mlin je bil grajen na štiri pare mlevnih kamnov, ki so hkrati mleli le ob visoki vodi, sicer pa sta bila v pogonu samo dva in ob nizki vodi samo eden. Voda pada 5m globoko na kolo premera 4m in debeline 0,55 m. Dovodno korito je široko 28 cm, visoko 20 cm, vode v koritu je do 10 cm. Kolo so ustavljali z vodno zapornico. V spodnjem delu mlina so tri stope za proso in ješprenj.

Mlin je v času svojega obstoja dvakrat pogorel. V svoji notranjosti ima mlin veliko preslico. Mleli so za Kajndol, Samijo, Smrečje in Podlipo. Enostavno mletje za prehrano živali je trajalo 2 uri za mernik žita. V začetku 20. stol. so že imeli domačo električno razsvetljavo, ki so jo leta 1934 prenovili in montirali Francisovo turbino, ki je poganjala 110 V dinamo. Ko je bila zgrajena vaška elektrarna leta 1941, so napravo prodali.

Vzporedno s Podlipščico, iz katere so dobivali vodo, so izkopali kanal (mlinščico), po katerem so vodo speljali na mlinska kolesa, ki se je potem spet izlivala v Podlipščico. Na levem bregu mlinščice sta bila Malnarjeva mlin in žaga, Kovtrov mlin, na desnem pa Kovtrova žaga. Na dan sv. Jederti (17.3.) v mlinu niso mleli. Mlinarji so ta dan popravljali in odstranjevali naplavljeni material v mlinščici ter izkoriščali pravico do ribolova v svojem delu mlinščice.


V mlin so vozili žita tudi iz okoliških vasi, iz Rovt, Ligojne, Stare Vrhnike…
V svojih najboljših časih je mlin delal noč in dan, ustavil se je ob večjih cerkvenih praznikih in na dan , ko je svoj god praznovala sveta Jedert, to je 17. marec. Veljalo je, da bi v primeru , da praznika te svetnice ne bi spoštovali, miši pojedle vse žito. Na praznik sv. Jederti, se je običajno čistil graben ali pa popravljal mlin. 
Prebivalci domačije v mlinu niso spali, čeprav jih je bilo pri hiši veliko, spali so v prostoru poleg mlina. Na mlinski ropot, ki ga je bilo slišati po celi hiši so bili tako navajeni, da jih le ta ni prav nič motil, celo obratno, v kolikor mlin ni obratoval, je bilo težje zaspati.
Največ dela v mlinu je bilo jeseni, ko se je žito omlatilo, v zgodnejših mesecih leta pa se je mlel ječmen. Mletje žita ni bilo enostavno, saj je moralo biti ravno prav suho, kar so izkušeni mlinarji prepoznali kar s prsti.
V času med drugo svetovno vojno, ko je deželo pestilo veliko pomanjkanje hrane, so vaščani v mlin nosili celo makarone, vendar se oče spominja, da kruh iz mletih makaronov ni bil kaj prida.
Po drugi svetovni vojni je bil tudi mlin obvezen dajati merico od zmletega žita. Zdajšnji lastnik mlina pravi, da se je začuda točno vedelo koliko žita se zmelje v mlinu. 
Mlin je ustavil svoja kolesja v osemdesetih letih  prejšnjega stoletja, predvsem zaradi dotrajanosti, svoje pa so dodali še takratni časi, saj je bilo vedno manj kmetov v vasi, ki so pridelovali in vozili žita v mlin.

Zapisala: Katarina Železnik Logar, Junij 2012 



Vir: Vodni pogoni na Podlipščici in njenih pritokih
Galerija slik
Domov
Pokrajina v sliki
Društva
Podjetja
1 Klik d.o.o. © 2012 Vse pravice pridržane!